»Lepo, a ne brez možnosti konflikta. V prvi vrsti za umetnico, ki se, ne da bi se z vprašanjem naročila soočila prvič, spet vpraša, kaj tako delo zares pomeni in kako k njemu pristopiti. Po svoje, seveda.«

»Slike posledično delujejo zelo nasičeno, kompleksno, so polne detajlov oziroma vizualnih informacij, ki jih mora gledalec predelati. Vsebinsko skuša umetnica na ta način izraziti neko kompleksno razmerje med našim organskim bivanjem in strukturiranostjo različnih sistemov okrog nas. V preteklosti je bil poudarek predvsem na materialnosti bivanja, arhitekturi, infrastrukturi in urbanizmu, v zadnjem času pa stopa v ospredje prostrani svet duha, ki ga umetnica prikazuje skozi pogled v dnevno ali nočno nebo.«

»sopostavlja ustvarjalni praksi obeh umetnic, sinteza ene in druge pa predstavlja njuno sodelovanje«

»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje (...). Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«

»Umetnica za svoje akterke dogajanja in sogovornice skoraj vedno izbere ženske figure.«

»V ospredju so figure, ki z mogočnimi in plastično moduliranimi ter pogosto precej mišičastimi telesi zakrivajo domala celoten dogajalni prostor.«

»Rad bi načel debato o tem, kako v muzeju predstavljamo umetnice 19. stoletja.«

»Mi smo tisti, ki se obračamo in Nesmrtnost je nekaj vsakdanjega, zajemata dva ekstrema: smrtnost in edinstven človekov položaj zavedanja smrti in strahu pred smrtjo ter nesmrtnost.«

»Umetnica z izjemno preprostimi likovnimi sredstvi ustvarja nadvse kompleksna dela.«

»Odkar sem začela fotografirati, se ukvarjam s pojmom smrti.«